Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
zdẹ́ti 1., zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
Besedje16
SSKJ²
zdéti se zdím se nedov., zdì se (ẹ́ í)
1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže
// izraža omejeno gotovost, prepričanost o resničnosti, pravilnosti povedanega: zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral; zdi se mi, da sta tadva v sorodu; ne vem, kam je šel, zdi se mi, da v kino; koliko ljudi čaka zunaj? Zdi se mi, da trije
// izraža omejitev povedanega na presojo koga: stavkali so, ker se jim je zdelo, da premalo zaslužijo; zdi se mu, da ima pravico to reči misli, meni; ekspr.: se mi je kar zdelo, da niste iz naših krajev; malo se mi zdi, kdo bi bil
2. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: če se vam zdi, ga pridite poslušat; kar pojdite, če se vam zdi če želite / ne zdi se mu čakati toliko časa; ni se mu zdelo, da bi se prepiral za tako malenkost
// z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: ne pozna reda, pride, kadar se mu zdi; potniki so lahko sedli, kamor se jim je zdelo; povabil je dosti ljudi, kogar se mu je pač zdelo
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbuja občutek, vtis, kot ga izraža določilo: sredi mesta se je sam sebi zdel majhen; letalo se jim ni zdelo primerno za tak polet; z vznožja se zdijo gore še višje; na pogled se zdi zdrav; od daleč sta se zdela enaka sta bila videti; elipt. prepad ni tako globok, kakor se zdi
// izraža omejitev lastnosti, kot jo izraža določilo, na mnenje: nekatere pesmi se mu zdijo sporne; delo, ki ga opravlja, se mu ne zdi preveč težko; potovanje se mu je zdelo zanimivo / ta človek se mu zdi v redu; vse priprave se mu zdijo odveč / zdelo se jim je čudno, da ga niso počakali; ne zdi se mu prav, da ne pomagajo; ne zdi se mu verjetno, da bi ga ujeli / ne zdi se mu potrebno pojasnjevati, kje je bil; ne zdi se mu vredno obdelovati slabe zemlje / pri vas se mu zdi domače, prijetno se počuti; danes se nam ne zdi preveč mraz; v hribih se mu je zdelo kakor v pravljici
● z njim ravna, kakor se mu zdi samovoljno, muhasto; dobro se mu zdi, da ste prišli vesel, zadovoljen je; pog. kako se ti zdi naš novi šef kaj misliš o njem; zamalo se mu zdi, da ga niso povabili užaljen je; iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš ne verjamem
1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže
// izraža omejeno gotovost, prepričanost o resničnosti, pravilnosti povedanega: zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral; zdi se mi, da sta tadva v sorodu; ne vem, kam je šel, zdi se mi, da v kino; koliko ljudi čaka zunaj? Zdi se mi, da trije
// izraža omejitev povedanega na presojo koga: stavkali so, ker se jim je zdelo, da premalo zaslužijo; zdi se mu, da ima pravico to reči misli, meni; ekspr.: se mi je kar zdelo, da niste iz naših krajev; malo se mi zdi, kdo bi bil
2. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: če se vam zdi, ga pridite poslušat; kar pojdite, če se vam zdi če želite / ne zdi se mu čakati toliko časa; ni se mu zdelo, da bi se prepiral za tako malenkost
// z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: ne pozna reda, pride, kadar se mu zdi; potniki so lahko sedli, kamor se jim je zdelo; povabil je dosti ljudi, kogar se mu je pač zdelo
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbuja občutek, vtis, kot ga izraža določilo: sredi mesta se je sam sebi zdel majhen; letalo se jim ni zdelo primerno za tak polet; z vznožja se zdijo gore še višje; na pogled se zdi zdrav; od daleč sta se zdela enaka sta bila videti; elipt. prepad ni tako globok, kakor se zdi
// izraža omejitev lastnosti, kot jo izraža določilo, na mnenje: nekatere pesmi se mu zdijo sporne; delo, ki ga opravlja, se mu ne zdi preveč težko; potovanje se mu je zdelo zanimivo / ta človek se mu zdi v redu; vse priprave se mu zdijo odveč / zdelo se jim je čudno, da ga niso počakali; ne zdi se mu prav, da ne pomagajo; ne zdi se mu verjetno, da bi ga ujeli / ne zdi se mu potrebno pojasnjevati, kje je bil; ne zdi se mu vredno obdelovati slabe zemlje / pri vas se mu zdi domače, prijetno se počuti; danes se nam ne zdi preveč mraz; v hribih se mu je zdelo kakor v pravljici
● z njim ravna, kakor se mu zdi samovoljno, muhasto; dobro se mu zdi, da ste prišli vesel, zadovoljen je; pog. kako se ti zdi naš novi šef kaj misliš o njem; zamalo se mu zdi, da ga niso povabili užaljen je; iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš ne verjamem
Pravopis
zdéti se zdí se nedov. zdì se zdíte se, zdèč se zdéča se; zdèl se zdéla se; (zdèt se/zdét se) (ẹ́ í)
1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo
2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo
2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
Celotno geslo
Sinonimni
zdéti se zdím se nedov.
1.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da ima kdo občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega
SINONIMI:
2.
Celotno geslo
Frazemi
zdéti se Frazemi s sestavino zdéti se:
ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdí se, kot da ne zná štéti do pét, zdéti se kot sánje, zdéti se pod častjó kómu kàj
ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdí se, kot da ne zná štéti do pét, zdéti se kot sánje, zdéti se pod častjó kómu kàj
Celotno geslo
Etimološki
zdẹ́ti se zdím se nedov.
Pleteršnik
zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Prekmurski
zdèti se -í se nedov. zdeti se, dozdevati se: erkoucsi: ka ſze ti zdi, Simon KŠ 1771, 57; Nad kejm ſze ſzvejti csüdno zdi BKM 1789, 9; ka sze bojazlivim lüdem hitro zdi KOJ 1845, 100; Zdi sze ti zla pôt czvetécsa KAJ 1848, 236; tak sze zdi, povidlo sze nyemi je vönê KAJ 1870, 86; Tô sze nyim, mati, szamo tak zdi AIP 1876, br. 10, 5; Tak ſze mi je zdelo, kak da bi mi vézali ſznopje KM 1796, 24; Zoltána malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz KOJ 1848, 8; Tou sze je nyemi za szrecsno znaménye zdelo KOJ 1848, 4
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
SSKJ²
zvenéti1 -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo
2. navadno s prislovnim določilom biti jasno slišen: piščal zveni; koraki deklic zvenijo pod oknom; ukanje je zvenelo iz vasi; aplavz je dolgo zvenel / ekspr. veselje neprestano zveni v njej je, obstaja; pesn. zunaj je zvenel mir
3. biti zvočno bogat, ubran: njegov glas zveni; verze je popravljal toliko časa, da so zveneli
// s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zvenel mehko, nežno, odločno; orkester zveni polno, ubrano; njegov smeh je zvenel jasno, votlo / njegovo ime zveni tuje
// ekspr., s prislovnim določilom kazati se, zdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede zvenijo preroško; trditev ni zvenela prepričljivo; pripomba zveni kot očitek
4. ekspr. biti zaznaven, opazen: iz glasu je zvenela jeza, žalost; iz vprašanja je zvenelo očitanje; v njegovih besedah je zvenel obup, strah
5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek kot pri zvočni zaznavi: glas mu je grmel, da je otroku kar zvenelo po ušesih; v glavi mu zveni od klofute; v kosteh mu je zvenelo kot po žicah
● ekspr. hiša je zvenela od njenega smeha po hiši se je razlegal njen smeh; ta stavek mu je dolgo zvenel po ušesih dolgo je mislil nanj; melodija mu še vedno zveni v ušesih še vedno se mu zdi, da jo sliši; ekspr. njegove besede zvenijo v prazno nihče jih ne posluša; nimajo zaželenega uspeha
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo
2. navadno s prislovnim določilom biti jasno slišen: piščal zveni; koraki deklic zvenijo pod oknom; ukanje je zvenelo iz vasi; aplavz je dolgo zvenel / ekspr. veselje neprestano zveni v njej je, obstaja; pesn. zunaj je zvenel mir
3. biti zvočno bogat, ubran: njegov glas zveni; verze je popravljal toliko časa, da so zveneli
// s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zvenel mehko, nežno, odločno; orkester zveni polno, ubrano; njegov smeh je zvenel jasno, votlo / njegovo ime zveni tuje
// ekspr., s prislovnim določilom kazati se, zdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede zvenijo preroško; trditev ni zvenela prepričljivo; pripomba zveni kot očitek
4. ekspr. biti zaznaven, opazen: iz glasu je zvenela jeza, žalost; iz vprašanja je zvenelo očitanje; v njegovih besedah je zvenel obup, strah
5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek kot pri zvočni zaznavi: glas mu je grmel, da je otroku kar zvenelo po ušesih; v glavi mu zveni od klofute; v kosteh mu je zvenelo kot po žicah
● ekspr. hiša je zvenela od njenega smeha po hiši se je razlegal njen smeh; ta stavek mu je dolgo zvenel po ušesih dolgo je mislil nanj; melodija mu še vedno zveni v ušesih še vedno se mu zdi, da jo sliši; ekspr. njegove besede zvenijo v prazno nihče jih ne posluša; nimajo zaželenega uspeha
- zvenèč -éča -e
1. deležnik od zveneti: zveneče strune; prijetno zveneče narečje; tuje zveneče ime
// ki je zlasti iz višjih tonov: prijeten zveneč glas; zveneči udarci kladiva / zveneč smeh zvonek
♦ jezikosl. zveneči glas glas, pri katerem se glasilki ob izgovoru treseta
2. ekspr. ugleden, slaven: doseči zveneč naslov; zveneča imena solistov
3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: govoril je zveneče besede; zveneče fraze; prisl.: ura je zveneče odbila polnoč; zveneče se smejati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost